Thenion , ki naj bi bila najbolj skrivnostna od vseh Caladovih regij, je ena od dveh dežel, ki jih naseljujejo ljudstva Rin. V nasprotju s svetlejšim in bolj urejenim Helrinom imajo Rin iz Theniona – znani kot Thenrin – pepelnato kožo, ki so jo oblikovale generacije življenja v temi. Njihovo naravo zaznamujejo nagajivost, silovit individualizem in neutrudljiva žeja po izpolnitvi.
V času mraka, ko se je tema vedno bolj približevala obalam njihovih prednikov, je del ljudstva Rinov pobegnil iskat zatočišče. Požrli so jih neskončna noč, pretepala neusmiljena morja in preganjalo jih je tisto, kar se je skrivalo pod njimi, zato so prestali mučno odisejado – ki jo je ohranjala le kratka, šibka svetloba, ki se je pojavila enkrat na dan. To potovanje, za katero velja, da je trajalo več kot desetletje, je njihovo odpornost preizkusilo preko vsega možnega.
Končno so pod še posebej jasnim nebom uzrli bežno luno. Kot da bi jih vodila Thea-Luna, boginja lune, so odkrili novo deželo. Tam so naleteli na ogromen otok, prepreden z jamami in tunelskimi sistemi, osvetljenimi z vijoličnimi in rdečimi kristalnimi formacijami, ki so žarele iz notranjosti zemlje.
Čeprav so se le redko podali na hladno, senčno površje, so se v mesečini pojavljali, da bi častili Theo-Luno in njenih sedem bogov zavetnikov. Lunino enakonočje je postalo njihov najsvetejši praznik in poimenovali so se Thenrin – Rin Lune.
Sčasoma so kolonizirali podzemlje in naravne jamske sisteme preoblikovali v prefinjena podzemna mesta, v katerih je vladala matriarhinja. Znotraj teh mest se močni cehi potegujejo za vpliv, bogastvo in prestiž. Njihova etika je v družbah na površju pogosto nekonvencionalna – zakoreninjena je v strasti, zvitosti in burnem duhu, za katerega pravijo, da ga je podedovala sama Noč.
Vsakdanje življenje v podmestjih je polno užitkov in kaosa – veseljačenja, pretepov in uživanja. Ko pa zadeve postanejo resne, Thenrini razkrijejo svoje mojstrstvo prevar, zvijač in taktične spretnosti. Pravzaprav so pogosto iskani za reševanje "občutljivih" zadev, ki jih je najbolje voditi v senci. Koncept stalne vojske jim je tuj. Namesto tega cehi zagotavljajo zaščito in pošiljajo bojevnike, ko se pojavijo zunanje grožnje.